Prepričanja notranjega otroka

Večina naše osebne identitete se oblikuje v izkušnjah zgodnjih let otroštva, do približno sedmega leta starosti.

Včasih so te izkušnje boleče in lahko presežejo zmožnosti otroka, da se z njimi sooči. Čustvene rane so večkrat potisnjene globoko pod raven zavestnega zavedanja, da se otrok obvaruje pred preveliko obremenitvijo in zaščiti globoke rane pred sprožitvijo, sprejeti so mehanizmi obvladovanja, ki se prenesejo v odraslo dobo. Ljudje pogosto razvijemo več, kot enega od teh mehanizmov obvladovanja notranjega otroka. Poglej v katerih se lahko prepoznaš, morda v enem ali pa v večih.

To bi lahko bil tvoj prvi korak na poti do globljega samospoznanja.

1. Ugajalec - Zanikam svoja čustva, da bi vsi ostali bili srečni. Če ugajam, me bodo vzljubili. Če so vsi zadovoljni, me ne bodo zavrnili.

Kasneje v življenju: Sam/a sebi ne pripisujem vrednosti. Pripravljen/a sem storiti vse za mir, pogosto se počutim krivega/vo. Sprostitev doživim šele, ko ima vsak vse, kar želi.

2. Dosežkar - Neprestano se trudim dokazati svojim staršem, da sem dovolj dober/ra za njuno ljubezen. Vedno slišim glas, ki pravi “Lahko bi naredil/a bolje”.

Kasneje v življenju: Postanem deloholik, vedno pod stresom. Uspeh postane vprašanje preživetja. Če ne uspem, sem propadel/a in me ne bodo imeli radi.

3. Upornik - Starši so bili dominantni. Edini način, da sem dobil/a pozornost, je bil, da sem ustvaril/a kaos in povzročil/a težave. Čeprav je to pomenilo probleme, sem vsaj dobil/a pozornost.

Kasneje v življenju: Rad/a šokiram, pogosto sem jezen/na, predvsem zato, ker ne dobim pozornosti ali ker drugi nočejo narediti tega, kar hočem.

4. Žrtev - Dobim pozornost, ko jokam in mami povem, da me je nekdo prizadel ali se slabo počutim. Če dovolj jokam, dobim vsaj nekaj pozornosti in ljubezni.

Kasneje v življenju: Kriva je vlada ali morda vsi okoli mene? Ne morem prevzeti odgovornosti za svoje življenje, ker če jo prevzamem, ne bom več deležen/na pozornosti drugih. Vedno najdem krivca, ko v mojem življenju kaj ne gre po načrtih.

5. Racionalizator - Živim v svoji glavi, kjer se počutim najvarneje. Čustva v moji družini me prestrašijo, saj so preveč intenzivna. Bolje je, da se odklopim od svojih čustev. Moja družina čustev ni priznavala, vedno so mi govorili, da ne smem jokati ali biti jezen/na, zato se ne znajdem v svojih čustvih.

Kasneje v življenju: Kdaj sem bil nazadnje jezen/na ali žalosten/na? Daj mi trenutek, da razmislim...

6. Rešitelj - S tem, ko sem ugajal svojim staršem, sta me imel/a rada. Drugi otroci so me klicali “priden/na priden/na” in “učiteljev/a ljubljenček/ka”.

Kasneje v življenju: Všeč so mi ljudje, ki se počutijo, kot žrtve, saj lahko rešujem njihove težave. To pomeni, da ne rabim razmišljati o svojih težavah. Rešujem ljudi, da postanejo odvisni od mene. To mi daje občutek nadzora in pomembnosti, zaradi česar se počutim varno.

Če se prepoznaš v enem ali večih mehanizmih oz. prepričanj, bi ti potrebovalo biti delo z notranjim otrokom visoka prioriteta.

Potrebno bo veliko poguma, da se spustiš v temne kotičke svoje duše in zaceliš čustvene rane.

Toda na koncu te poti te čaka priložnost, da postaneš pristna verzija sebe, osvobojen/a od nezaželenih vedenj, čutvehih stanj, ki jih razumsko ne moreš nadzorovati.

Eden izmed najbolj čudovitih aspektov dela z notranjim otrokom je odkrivanje skritih darov in sposobnosti, ki so bile dolgo potlačene ali pozabljene.

Ne samo to, večina naših odnosov se izboljša, naše zasvojenosti in slabe navade se zmanjšajo ali celo izginejo, naša povezanost s samim seboj pa se poglobi.

Ljubezen in sprejemanje sebe postaneta dosegljiva.