O meni

Sem Damjan Gregorič, licenciran regresoterapevt in hipnoterapevt po metodi PLRA (Past Life Regression Academy) iz Velike Britanije.

Na akademiji sem se specializiral za individualno delo za odkrivanje, raziskovanje in razreševanje vzrokov težav, kot so na primer izzivi v osebnih odnosih, travme, zlorabe, blokade, strahovi itd., in sicer s pomočjo hipnoze, regresije v prejšnja življenja, regresije sedanjega življenja ter regresije v življenje med življenji.

Sem tudi član združenja Spiritual Regression Therapy Association in The Earth Association for Regression Therapy, Theta Healing praktik in terapevt bioenergije, prakticiram kundalini jogo ter različne tehnike meditacije. Na področju duhovne in osebne rasti sem aktiven že približno 20 let.

Uspešnost dela terapevta je težko oceniti zgolj na podlagi njegovega seznama kvalifikacij ter mnenj in vtisov njegovih klientov. Sam ga želim bolje spoznati, preden se prepustim njegovemu vodstvu. Zanima me, kaj ga motivira in zakaj se je odločil za usposabljanje in delo na določenem področju. Morda se podobno sprašuješ tudi sam/a, zato ti bom zaupal svojo zgodbo. Iskreno, brez olepšav ali prikrivanja, čeprav mi ni tako prijetno odkrito razgaljati svojega življenja, vendar se čutim dolžnega, da to delim s teboj, ker so moje izkušnje dale moč in navdih že marsikomu. S svojo zgodbo bi ti rad vlil vero, da je mogoče in uresničljivo marsikaj. Morda celo veliko lažje in hitreje, kot si ta hip predstavljaš.

Da ti pojasnim, zakaj sem se odločil stopiti na to pot in zakaj mi delo na tem področju ni samo privlačno, ampak v njem resnično uživam, moram začeti na začetku.

Moje otroštvo je bilo težko, polno drame in bolečine.

Bil sem uporniški otrok. Vse sem hotel preizkusiti in narediti sam. Za razumevanje stvari sem potreboval lastno izkušnjo. Starši me niso razumeli, zato me niso sprejemali in podpirali. Nisem čutil njihove iskrene ljubezni, zato sem zelo trpel. Težko sem sledil njihovemu načinu vzgoje in opravljal stvari, ki so jih zahtevali od mene. Počutil sem se osamljenega in bilo mi je hudo, ker nisem mogel ničesar spremeniti. Bil sem nemočen in prepuščen samemu sebi. Hrepenel sem po sprejetosti, podpori, pozornosti in ljubezni. Zaradi vsega doživetega sem težko zaupal v svoje sposobnosti.

Že kot petletni deček sem imel vizijo, da bom, ko odrastem, počel nekaj plemenitega. Čutil sem, da je v meni nekaj, s čimer bom lahko pomagal izboljšati ta svet. A starši so mi takoj dali vedeti, naj ne sanjam o stvareh, ki niso mogoče in od mene zahtevali, da se spustim na realna tla. Vztrajal sem pri svojem in z leti se je jasnost moje vizije samo še krepila. Ko sem bil star šest let, so se starši ločili. To me je še dodatno zaznamovalo in porušilo ideal srečne družine, ki sem ga imel. Ostal sem sam z mamo, ki me je težko obvladovala. Mislila je, da je z mano nekaj narobe in iskala pomoč pri zdravnikih. Ogromno časa sem preživel v različnih bolnišnicah. Kljub temu, da sem bil na večini testiranj nadpovprečno uspešen, mama tega ni mogla sprejeti.

Vse to je v meni ustvarilo blokado, ki me je spremljala vse do 33. leta.

Šele takrat sem začel (ponovno) verjeti v svoje sposobnosti. Ker sem se že zelo zgodaj zavedal, da nisem samo fizično, ampak tudi duhovno bitje, me je močno pritegnilo vse, kar je povezano z duhovnim razvojem. Povsem drugače sem začel dojemati življenje, sebe in stvarstvo.

Šola mi je povzročala precej težav, saj me učna snov ni zanimala, šolski sistem, ki je bolj naklonjen levi polovici možganov, pa me je spravljal v hudo stisko. Šolanja po osnovni šoli nisem nadaljeval, ker v tem nisem videl nobene prave vrednosti ali smisla. Medtem je v moje življenje vstopil tudi očim. Stiske in obup na eni ter želja po eksperimentiranju na drugi strani so me zelo zgodaj pripeljale v svet droge. Pri trinajstih letih sem začel kaditi cigarete, pri štirinajstih pa občasno piti alkohol in kaditi travo. Bolelo me je, ker sem vedel, da si s tem škodujem, pa si nisem znal pomagati. Čeprav sem se boril sam s sabo, je navzven izgledalo, kot da je z menoj vse v redu.

Očim je začel pogosto piti. Psihično nasilje doma se je stopnjevalo, zato sem, ko sem postal polnoleten, odšel od doma. Takrat sem prvič v svojem življenju začutil svobodo. Kljub neznosni teži situacije, v kateri sem se znašel, je v meni še vedno tlela želja, da iz svojega življenja naredim nekaj več. Resnično sem želel rešiti težave, priti do vzroka svojih problemov oz. izzivov ter začeti živeti svoje poslanstvo. Z drogami sem prekinil pri 23. letih, potem ko sem prebral številne knjige o osebni in duhovni rasti in začutil, da je to tisto, kar iščem.

Prva duhovna knjiga, ki sem jo prebral, je bila Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja. Tako sem se srečal z jogo, jo nekaj časa prakticiral in nato opustil. V tistem času sem preizkušal veliko stvari, ki sem jih kasneje opustil. Nekaj časa sem izvajal tudi meditacijo po čakrah, vendar nisem bil dosleden in dovolj discipliniran, da bi nadaljeval. Verjetno je k temu prispevalo tudi delo, ki sem ga opravljal na terenu.

V letu 2009 sem doživel najtemnejše trenutke v svojem življenju.

Pristal sem v psihiatrični bolnišnici. Zdravniki so mi postavili diagnozo akutna psihoza. Nisem se znal postaviti zase. Stvari sem jemal preveč resno in osebno, obremenjeval sem se z vsako malenkostjo. Nisem se poslušal, nisem se imel rad.

Pričakoval sem, da mi bo medicina pomagala, v resnici pa mi je odvzela osebno moč, dostojanstvo in moč osebne odločitve.

Bolezen me je opomnila na to, da ne živim v skladu s samim seboj in z lastno resnico. V bolnici sem si napisal svojo vizijo, da želim začeti živeti svoje poslanstvo. Ko sem se začel poslušati in delovati v skladu s seboj, se je začelo izboljševati tudi moje zdravstveno stanje.

V tem času sem se srečal z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča. Ker sem bil zelo navdušen nad omenjeno metodo, sem se v letu 2009 udeležil seminarja bioenergije. Zelo rad sem izvajal tovrstno zdravljenje, a sem kljub temu čutil, da mi ne pomaga priti do razumevanja, sploh pa ne do vzroka mojih težav. V letu 2011 sem se seznanil s Theta Healingom. To metodo sem izvajal dobri dve leti in prav to mi je pomagalo priti do pomembnih spoznanj o tem, kdo sem in kakšni so moji potenciali. Začel sem spoznavati prejšnja življenja ter paralelne povezave iz prejšnjih življenj, ki vplivajo na sedanje življenje.

Prelomna točka se je zgodila leta 2011 na delavnici na Pašmanu, kjer smo čistili vse travme, strahove, blokade in omejitve, ki smo si jih pridelali skozi vsa naša prejšnja življenja. Takrat sem prvič slišal za regresijo.

Tam sem prišel do večjih duhovnih spoznanj. Bil sem postavljen pred veliko preizkušnjo: namesto vloge žrtve sem moral sprejeti odgovornost za svoje življenje.

Moral sem narediti, kar sem čutil, da je prav zame. Samo to mi namreč lahko pomaga prepoznati mojo pravo naravo in vzeti moč nazaj. Spoznal sem, da lahko upravljam s svojimi mislimi in občutki in tako postanem aktiven kreator svojega življenja in svoje sreče. Zavedal sem se, da moje življenje ni tisto, kar se dogaja zunaj mene, temveč tisto, kar iz dogodkov in okoliščin, ki so mi dane, naredim sam.

Dobil sem uvid v svojo vizijo, zakaj sem na tem planetu in kaj je moje poslanstvo. Del moje vizije je bilo tudi to, da ustanovim center za razvoj potenciala duše, uma in telesa. Center, kjer bomo pomagali ljudem pri razvoju njihovih potencialov duše, uma in telesa in jih učili premagovati izzive.

Spoznal sem, da obstajajo določene vzporedne povezave med prejšnjimi in sedanjim življenjem in da situacije iz prejšnjih življenj lahko močno vplivajo na naše reakcije v sedanjem življenju. To spoznanje je vzbudilo mojo pozornost. Spomnil sem se določenih prejšnjih življenj in ugotovil, da sem med reinkarnacijo pozabil svojo pravo naravo. Premagal sem svoje blokade, strahove in sprostil svoj neskončni potencial ter se lotil stvari, ki so se mi prej zdele nemogoče.

Začel sem živeti svoje poslanstvo. Zavedal sem se, da sem sposoben pomagati sebi in drugim.

Kljub nasprotovanju mojih bližnjih in zdravnikov sem se odločil prekiniti z antidepresivi, kajenjem, občasnim opijanjem, kavo in sploh z vsemi nekoristnimi in škodljivimi vedenjskimi vzorci. Na začetku je bilo neznosno. Bil sem povsem na tleh, brez moči, osebnega dostojanstva, kakršnekoli podpore, prepuščen samemu sebi. Resnično težko je bilo verjeti, da bom našel izhod, da bom zmogel. Toda moja vizija, moj zakaj in volja so bili večji. Preteklost sem pustil za sabo, natančno sem definiral, česa si želim v svoji prihodnosti in se lotil dela.

Moj največji izziv je postal moj največji blagoslov. To, kar mi je celo življenje predstavljalo breme, je bila zdaj moja prednost.

Če ne bi sprejel te odločitve, bi se moje življenje pred leti končalo. Životaril bi, igral vlogo žrtve in ponavljal zgodbe svoje preteklosti, saj drugega preprosto ne bi znal.

V tem prelomnem življenjskem obdobju sem začel prakticirati tudi kundalini jogo in iz več razlogov prenehal jesti meso. Začel sem se zavedati, kako močno lahko prehranske navade vplivajo tako na počutje človeka, kot na onesnaževanje zraka in podnebne spremembe, ki smo jim priča. Poleg tega mi je bilo jasno, da bi s hrano, ki jo porabimo za vzrejo živali, lahko nasitili toliko lačnih.

Čeprav sem bil resnično utrujen od vsega, kar je bilo za mano, sem vendarle zbral dovolj moči in nadaljeval s svojo osebnostno in duhovno transformacijo.

Kot sem že omenil, sem se želel o regresoterapiji naučiti še več.

Da bi si lahko plačal izobraževanja na področju regresoterapije, sem se odločil za delo v tujini, saj je takrat v Sloveniji vladala recesija. Želel sem se učiti od najboljših, zato sem izbral PLRA – Past life regression academy. Tudi slabše znanje angleščine me ni ustavilo.

Uspešno sem zaključil izobraževanje in pridobil certifikat iz hipnoze. V letu 2016 sem z diplomo zaključil izobraževanje iz regresije v prejšnja življenja in regresije sedanjega življenja, leto kasneje pa še izobraževanje iz regresije v življenje med življenji. V letu 2020 pa sem zaključil izobraževanje in pridobil certifikat iz napredne hipnoze.

Za izobraževanje na področju tovrstne regresije sem se odločil zato, ker sem v sebi čutil, da je takšen pristop razreševanja problemov oz. izzivov eden najboljših, kar jih je.

V tovrstnem terapevtskem delu vidim veliko vrednost zato, ker klient sam razrešuje svoje težave. Terapevt ga samo vodi skozi proces in mu pri tem nudi pomoč in podporo. S tem, ko sam razume in razreši svoje težave, klient pridobiva na moči in samozavesti. Izve, zakaj se mu je ta problem pojavil in kaj se mora iz situacij naučiti. Še posebej mi je všeč, da ta metoda omogoča objektivno merjenje rezultatov terapevtskih seans, torej tudi spremljanje napredka, končni cilj seans pa je vedno razrešitev težave.

Sem celostni terapevt s posebnim zanimanjem za to, na kakšen način si lahko vsi mi izboljšamo življenje tako, da čim bolj razvijemo potencial svoje duše, uma in telesa. Moja namera je preprosta: izkoristiti naravne vire v nas in okoli nas za izjemne in trajne spremembe za vse nas.

Med seanso regresije ti zagotavljam varen, sočuten in zaupen prostor, kjer lahko vidiš širšo sliko vseh svojih izzivov ter nežno odkrivaš, raziskuješ in razrešuješ situacije, ki so vzrok za duhovne, čustvene in fizične težave. Skupaj ustvarjava ravnovesje, “prinašava” zdravljenje, novo razumevanje in drugačen vpogled v problematično področje tvojega življenja.

K delu pristopam celostno, saj želim ljudem pomagati, da se povežejo s svojo dušo in poiščejo vzroke za duševne, čustvene in fizične ovire z vpogledom v problematična področja njihovega življenja, da odkrijejo svoje resnično bistvo - bitje čiste ljubezni, miru in veselja, in spoznajo obstoj večne ljubezni in stalne duhovne podpore. To je zame najbolj čudovita naloga.

S svojimi izkušnjami se trudim svoje kliente opremiti z najboljšimi orodji za uspeh in jim pomagati doseči njihove cilje na zelo prizemljen način za svobodo tukaj in zdaj.