Entitete oz. ujete duše
Duhovi, entitete oz. ujete duše
V vsaki kulturi po svetu so obstajale in še obstajajo zgodbe o duhovih, entitetah oz. ujetih dušah. Obsegajo vse, od komičnih do tragičnih, vključujejo pa tudi zgodbe o duhovih, ki radi pomagajo, nagajivih duhovih in strašljivih prikaznih ter grozljiva pričevanja o obsedenosti in zakletih hišah. Verjetno si že slišal/a vsaj eno ali dve zgodbi, ki jih ni lahko pojasniti, mogoče celo od ljudi, ki jih dobro poznaš. Obstaja veliko dokazov o nadnaravnih dogodkih. Ampak kakšnih? Če dejansko obstajajo “duhovi“, zakaj so nekateri prijazni, drugi pa strašljivi, ali gre res za isto stvar? Če je življenje po smrti tako dobro, kot nam pravijo, zakaj torej duše ostajajo tukaj?
Entitete oz. ujete duše so duše, ki so ostale ujete na Zemlji.
Entitete oz. ujete duše so duše, ki so ostale ujete na
Zemlji.
Zavračajo ponujeno pomoč.
Namesto tega raje ostanejo blizu Zemlje, njihova vibracija postane podobna naši, saj se je
prehod v obliko duše šele začel.
Pogost problem?
Pomembno je omeniti, da so, ko umremo, duhovni vodniki sočutni in razumevajoči, če potrebujemo več časa, kdaj tudi več dni, v redkih primerih celo tednov predno smo pripravljeni iti dalje. Ujete duše so lahko prisotne na svojem pogrebu. To ni zgolj domnevanje, obstajajo mnoge dokumentirane regresivne seanse, ki podpirajo to teorijo. Entitete oz. ujete duše niso ujete na Zemlji, ampak se zgolj začasno nahajajo na zemeljski ravni. To omenjam zato, ker so nekateri med nami v preteklosti že izgubili svoje bližnje in izkusili njihovo močno prisotnost ali pa so od njih celo dobili znamenje v dneh in tednih po njihovi smrti. Ne skrbi, to je povsem normalno, zgolj majhen odstotek ljudi ostane ujetih na Zemlji, za kar imajo običajno dober razlog, ali pa ga kot takega dojemajo sami.
Kaj se torej zgodi z dušami, ki so ujete na Zemlji?
Ker nimajo kaj početi in kam iti, lahko ostanejo v poslopju, na katerega so vezani njihovi
spomini, kot na primer njihov dom ali delovno mesto. V primeru travmatične smrti lahko
ostanejo na prizorišču svoje smrti. Lahko jim je lažje, če se nahajajo v prisotnosti določene
osebe, morda bližnjega ali nekoga, ki je imel sočutje do njih v času njihove smrti.
Prisotnost duš, ki so ujete na Zemlji, lahko ljudi prizadene na različne načine. Sledi vzorec določenih simptomov, ki lahko kažejo prisotnost duha/ov, ujetih na Zemlji in imajo negativno energijo. Prosim, upoštevaj, da prisotnost enega ali več simptomov še ne pomeni, da imaš težave z entiteto oz. ujeto dušo. Vendar, več kot imaš takšnih simptomov in močnejši kot so, večja je verjetnost za kaj takšnega.
- pomanjkanje energije
- nihanje razpoloženja in spremembe osebnosti
- poslušanje motečih glasov
- zloraba mamil in/ali alkohola
- impulzivno vedenje
- motnje spomina in/ali slaba koncentracija
- nenaden pojav anksioznosti, depresije ali telesnih težav brez očitnega razloga
Duše, ujete na Zemlji, so najbolj navzoče po prostorih. Stare zgodbe o duhovih imajo v sebi tudi nekaj resnice, saj se svetloba luči velikokrat dejansko zmanjša. Resnično je moč občutiti, da je bila toplota dobesedno posesana iz zraka in tudi koža se ti lahko naježi. Predmeti se lahko premikajo, pojavljajo se lahko nenadne vonjave in zvoki. Preprosto povedano, gre za energijo, saj nočejo biti strašljivi. Vendar pa vibracijska raven, na kateri se nahajajo, ni skladna z našo in kadar so nam blizu, se v nas oglasi alarm, zato se počutimo nelagodno in smo zaskrbljeni. Pri vzpostavljanju stika porabljajo energijo, ki se nahaja okoli njih. Pogosto uporabijo toploto in elektriko, kar se morda zdi čudno in rahlo dramatično, vendar pa razumevanje tega lahko razloži, kako so nastale zgodbe o duhovih. Največkrat zgolj poskušajo pritegniti našo pozornost, saj potrebujejo pomoč. Vendar pa bodo, tako kot otroci, izgubili potrpljenje, če jih boš dalj časa ignoriral/a. Pomisli, kako neprijetno mora biti, če si entiteta oz. duša, ki je ujeta na Zemlji. To je eden od razlogov, zakaj jim moramo pomagati, da gredo tja, kamor spadajo, za njihovo in naše dobro.
Ali smrt pomeni konec obstoja?
Ko umremo, naša duša še vedno obstaja. Čeprav zapustimo naše fizično telo pa naše energijsko telo, ki predstavlja bistvo našega obstoja, živi naprej in se spremeni v ustreznejšo vibracijo za obstoj izven fizičnega telesa. Še vedno pa smo to “mi“ saj s seboj vzamemo naše življenjske izkušnje, spomine in osebnost – gre za našo notranjost, našo zavest. Ona je tista, ki preživi smrt.
Pravijo, da sta edini gotovosti v življenju smrt in davki, kar še kako drži! Vsem nam je
skupno, da bomo nekoč umrli, naša energijska telesa pa bodo odšla naprej. Ko se rodimo, nam
pomagajo drugi ljudje, nihče od nas ne pričakuje, da bomo preživeli sami. Enako velja tudi za
obdobje po smrti, saj nas drugi podpirajo in nam pomagajo skozi celoten proces – vse, kar
moramo storiti je, da pustimo, da se zgodi.
Če to ni konec, kaj sledi?
Ko je prehod končan, postanemo “duša“ popolnoma naravno stanje, celo bolj, kot življenje v telesih, ki jih trenutno naseljujemo. O tem pričajo tisti, ki se sporazumevajo z duhovi ter na tisoče dokumentiranih primerov obsmrtnih izkustev, kot tudi regresiji v življenje med življenji (Life between Lives Regression). V tem stanju smo zmožni, kadar je to primerno, pomagati in “biti blizu“ tistih, ki smo jim bili najbližje, in ki smo jih ljubili. Naša vibracija se zelo spremeni, zato posredovati sporočilo ni vedno lahka naloga. Sporočila duhov se običajno občutijo kot bežna, prek notranjega vedenja ali misli, ki nam šine v glavo, se pojavi v sanjah, ali posreduje znamenje, v skladu z informacijo, ki jo želijo posredovati. Morda želijo ljudem zgolj sporočiti, da so še vedno v bližini, na varnem in da se dobro počutijo. Mediji imajo zmožnost, da se uskladijo s to vibracijo ali frekvenco, zato lahko pogosto posredujejo čudovite dokaze o življenju po smrti.
Kakšno vlogo igra svobodna volja?
Obstaja univerzalni zakon, zakon svobodne volje; v življenju imamo vsi pravico, da izberemo vse, kar počnemo, čeprav se ne zdi vedno tako. Isti zakon velja tudi po smrti, nihče nas ne more prisiliti, da bi storili nekaj, česar nočemo, svoboda izbire je vedno naša. To pa hkrati pomeni, da obstaja manjši del tistih, ki niso uspeli opraviti prehoda. Ti posamezniki ostanejo mentalno in energijsko ujeti na zemeljski ravni in zato ne morejo napredovati. Njihove duše postanejo “ujete na Zemlji“, kar bolj običajno imenujemo entitete ali duhovi. Razlogi za to lahko vključujejo travmatično smrt, zaskrbljenost zaradi ljubljenih oseb ali situacije, skrb zaradi nedokončanih zadev, močna prepričanja, ki se ne ujemajo z razvojem dogodkov, strah (npr. misli, kot so: “Bil sem slab, šel bom v pekel“), zasvojenost, itd...
Morda tes zanimajo tudi moje ostale vsebine: